Esherichia Coli (E. Coli) je komenzalna bakterija, ki se normalno nahaja v debelem črevesu toplokrvnih organizmov. Kot prva izmed bakterij se naseli v sluznici črevesa dojenčka približno 40 ur po porodu in tam ostane celo življenje.
Bakterije vrste E. Coli so zaradi svojih bioloških posebnosti izredno genetsko heterogene in nagnjene k mutiranju (naravnemu in bioinženirsko povzročenemu). Tako nam »navadna« E.Coli ni nevarna, lahko pa so zdravju precej nevarni nekateri njeni patogeni sevi, ki lahko povzročijo krvavo drisko brez vročine, komplicirana vnetja sečil (ki lahko povzročijo tudi vnetje in odpoved ledvic), lahko okužijo rane in povzročijo vnetja notranjih organov, sepso ali celo smrt.
Patogene seve E.Coli lahko zaužijemo predvsem s kontaminirano vodo, neumito zelenjavo, slabo termično obdelanim mesom, sirom, mlekom ... Nalezemo pa se je z osebnim kontaktom tako preko ljudi kot domačih ljubljenčkov. Po novejših dognanjih jo lahko v določenih okoljih tudi vdihnemo.
Salmonela je bakterija, ki pri človeku in živalih povzroča različne oblike črevesnih okužb. Salmonele so dokaj odporne na zunanje vplive: preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih, 2 leti v suhem iztrebku in kar 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi – 21 °C.
Bolezen se pojavi 6 do 48 ur po zaužitju živila onesnaženega s salmonelami. Zaužite salmonele prizadenejo črevo. Bolezen se začne naglo, s slabostjo in bolečinami v trebuhu, povišano telesno temperaturo ter drisko, blato ima lahko primešano sluz in kri. Nekateri bolniki bruhajo. Bolezen lahko poteka v blagi obliki, lahko pa se razvije v hudo obliko, ko bolnik zaradi pogostih iztrebljanj izgubi veliko tekočine, kar lahko privede do hude izsušitve. Včasih lahko pride tudi do smrtnega izida.