V posameznih primerih je to odločilnega pomena. V prostorih, kjer imajo glodalci na voljo vir hrane, imajo možnost zavrniti novo postavljeno hrano z kemičnim okusom.
Zato je smiselno povečati raznovrstnost vab na žitnem nosilcu. Podgane zaznajo kemično snov v hrani v delcih na miljardo. Zatorej je modro zaščititi vabe pred kontaminacijo s kemičnimi vonji ali pa pred kontaminacijo z ostanki nikotina s prstov DDD izvajalca, ki kadi.
Barvni izločki kažejo, da je bila vaba z aktivno učinkovino zaužita in izločena. Značilno za večino vab je, da pokončajo glodalca v nekaj dneh.
Miši pridelajo dnevno več kot 50 izločkov, podgane pa 30 do 40. Na ta način barvni izločki potujejo skozi telo in glodalci čez čas poginejo. Izločki dokazujejo, da je bila vaba zaužita in da je glodalec »zapisan« poginu.
Domala nikakršna. Zastrupljena vaba je v mrtvi miši že prebavljena. Iz praktične perspektive pri antikoagulantih ne obstajajo karakteristike sekundarne zastrupitve.
Obstaja sicer možnost sekundarnega zaužitja neprebavljene vabe, ki je ostala v želodcu glodalca, vendar je ta količina tako majhna, da ne more povzročiti slabosti pa tudi ne pogina domače živali.
Zastrupljeni glodalci lahko poginejo kjerkoli vključno z nekaterimi zelo neobičajnimi mesti. Ne obstajajo dokazi, da bi glodalci zapuščali objekte zaradi »potrebe po vodi«, čeprav bi to bilo zelo koristno za vse. Mnogokrat se uklonijo v gnezda. Poginule lahko tudi najdemo v deratizacijskih zabojčkih.
Za pokončanje miši je običajno potrebno le nekaj pelet, tudi le ena ali dve sta učinkoviti. Za podgane je potrebno običajno 6-30 pelet, odvisno od vrste rodenticida. Oboji, miši in podgane, se bodo hranili z rodenticidno vabo kar nekaj dni, preden bodo poginili zaradi učinka zastrupitve.
Na to vpliva mnogo dejavnikov, od tega, ali gre za miš ali podgano, do vrste posamične aktivne učinkovine. Rodenticidi imajo lahko nižjo vrednost LD50, kar povzroči hitrejši pogin, ali višjo vrednost. Vendar je to odvisno od specifičnih kolonij činiteljev. Na splošno antikoagulantna vaba lahko povzroči pogin najhitreje v treh dneh, vendar v nekaterih primerih lahko to traja tudi do 18 dni.
Iz praktičnega vidika je potrebno biti previden in stranki pojasniti, da lahko pride do prvega pogina in prekinitve aktivnosti med 7. in 10. dnevom.
Zajezitev množične infestacije pa terja običajno čas od treh do štirih tednov.
Ne, oziroma ne popolnoma. Redno uživanje hrane z visoko vsebnostjo vitamina K1 sicer lahko zavleče čas pogina glodalca, vendar za zelo malo časa.
V proizvodnji hrane je nivo uporabe vitamina K1 tako nizek, da ne more imeti nobenega vpliva na učinkovitost deratizacij.
Priporočljiva je menjava vab v 4-6 tedenskih intervalih, ne glede na to, ali je potrebno ali ne. Pri izvedbi deratizacij na manj občutljivih področjih (ko ne gre za zaščito dobrin ali drugih občutljivih področij), ko vabe niso prizadete s prahom, umazanijo ali vlago, se lahko obdobje menjave nekoliko podaljša, vendar je to odvisno od posameznega primera. Plesnive in razpadajoče vabe niso atraktivne za glodalce. Najučinkovitejše rezultate dajejo stalne menjave vab s svežimi.
Odpornost na rodenticide je najpogostejše opravičilo za slabe rezultate deratizacij, vendar je mnogo drugih činiteljev od katerih je odvisna učinkovitost deratizacije.